Kaj je dermatologija?
Kaj je dermatologija?
Dermatologija je medicinska veda, ki je osredotočena na diagnostiko in zdravljenje bolezni ter stanj, povezanih s kožo, lasmi, nohti in sluznicami. Dermatologija danes prepoznava približno 3000 obolenj kože ali težav, povezanih z njo.
Kdo je dermatolog?
Kdo je dermatolog?
Dermatolog je zdravnik, ki je specializiran za zdravljenje kože, las in nohtov ter deloma tudi vidnih sluznic. Specializirani so še za zdravljenje spolno prenosljivih bolezni.
Kdaj k dermatologu?
Kdaj k dermatologu?
V svetu se povečuje pojavnost kožnega raka. Še posebej so k temu podvrženi tisti, ki so že imeli melanom ali pa ga je imel nekdo v družini; tisti z nadpovprečnim številom kožnih znamenj; tisti, ki jih je sonce že večkrat opeklo; tisti s svetlo poltjo. Ni pa vsako znamenje že melanom. Nujno je, da svoja znamenja sproti opazujete in jih občasno pokažete tudi dermatologu.
Kdaj k dermatologu?
Pozorni moramo biti na znamenja, ki:
• spreminjajo velikost, barvo in obliko,
• so videti povsem drugačna od ostalih znamenj (nesimetrična ali z neenakomernimi robovi),
• so spremenila debelino in so po videzu večbarvna,
• srbijo, krvavijo, pečejo ali izločajo drugo snov,
• so bisernega videza (na površini belkasta) ali pa so videti kot rana, ki se ne zaceli.
Kako poteka pregled?
Kako poteka pregled?
Dermatolog najprej opravi pogovor s pacientom. Pacient navede težavo, zaradi katere je prišel. Preveri se, ali je bil že zdravljen zaradi določenih kožnih bolezni in ali so težave tudi pri ostalih družinskih članih.
Kako poteka pregled?
Na dermatološki pregled se predhodno ni treba posebej pripraviti, poskrbeti je treba le, da bodo s kože očiščena ličila in bo ta čista, težava pa vidna. Dermatolog lahko pregled opravi s prostim očesom ali povečevalnim steklom s svetilko – dermatoskopom. Po pregledu dermatolog poda končno mnenje, postavi diagnozo, določi terapijo in po potrebi nadaljnje preglede.
V zdravstvenem centru Aristotel izvajamo specialistične dermatovenerološke preglede, ki obsegajo pregled kože in sluznic na telesu, las in nohtov ter po potrebi tudi genitalij.
Bolezni kože
Bolezni kože
Poznamo več bolezni kože:
- Melazma
- Dermatitis
- Rozacea
Bolezni kože
- Luskavica
- Akne
- Glivične okužbe kože las in nohtov
- Herpes simplex
- Vitiligo
- Impetigo
- Bradavice
Melazma se kaže kot rjavo obarvane lise na koži obraza. Te so pogosto posledica neuporabe krem z visokim zaščitnim faktorjem, lahko pa se pojavijo tudi pri hormonskem neravnovesju (denimo v nosečnosti ali ob jemanju kontracepcije). So ena najpogostejših hiperpigmentacij. Lise so lahko različno velike, od najmanjših do takšnih, ki zajemajo velik del obraza. Kadar nastanejo v nosečnosti, lahko po porodu zbledijo, ni pa nujno.
Kronične bolezni
Kronične bolezni
Dermatitis oz. ekcem je vnetje kože. Ljudje navadno poiščejo pomoč zaradi izsušene, srbeče, pordele ali otekle kože. Na koži so sprva vidni manjši mehurčki, bunkice, včasih je prisoten tudi izcedek. Pojavijo se lahko tudi kraste. Pri dolgotrajnem dermatitisu se na koži razvijejo ploščate bunkice, koža postane izredno suha, zadebeljena in zgubana.
Kronične bolezni
Poznamo več vrst dermatitisa:
- atopijski dermatitis,
- alergijski kontaktni dermatitis,
- seboroični dermatitis,
- iritativni kontaktni dermatitis,
- hipostazični dermatitis,
- numularni dermatitis.
Atopijski dermatitis se pojavi pri dojenčkih in pri odraslih. Pri dojenčkih se kaže v obliki živo rdečih lis, ki rosijo in so posute z bunčicami (najpogostejša žarišča so čelo, lasišče ter lica). Pri odraslih so vnetne spremembe vidne na obrazu, vratu, lasišču in v pregibih, koža pa na tem mestu postane zadebeljena ter pordela. Seboroični dermatitis se kaže s ponavljajočim vnetjem kože na značilnih mestih (obraz, lasišče, nad prsnico).
Rozacea je kronična vnetna kožna bolezen, pri kateri je nega koža skrajno previdna in nežna, saj mora biti prilagojena izjemno občutljivi koži. Kaže se z močno rdečico na obrazu.Pojavita se zardelost in rdečina na licih, bradi, nosu ter čelu. Lahko je prizadet tudi predel oči, kar lahko privede do vnetja očesne veznice. Pri zdravljenju je priporočljiv posvet z dermatologom.
Luskavica je kronična, imunsko pogojena bolezen. Kaže se z žarišči zadebeljene, vnete in pordele kože, ki se lušči. Luskavica je videti neprijetno, vendar ni prenosljiva s človeka na človeka. Ker gre za poligensko in multifaktorsko povzročeno bolezen, je treba obiskati dermatologa.
Akne so ena od najpogostejših bolezni kože, ki je prisotna pri obeh spolih in se običajno pojavi na začetku pubertete. Pri večini oseb se pojavijo na obrazu, pogoste so tudi na hrbtu, prsih, vratu, ramenih ter nadlakteh. Bolezen se kaže kot beli in črni ogrci (odprti in zaprti komedoni), rožnate bunčice (papule) ter gnojne vezikule (pustule).
Glivične okužbe kože las in nohtov spadajo med najpogostejše površinske okužbe. Pogosteje se pojavijo v kotnih pregibih, kjer je koža vlažna in topla. Okužbo povzročajo glive iz različnih skupin, najpogostejše iz skupine dermatofitov. Okužbo je treba zdraviti, da se ne prenese na druge dele telesa ali druge ljudi. Diagnoza se lahko postavi z jemanjem brisa oziroma vzorca kože, nohta, las ali sluznice.
Herpes simplex je kronična okužba z virusom herpesa simpleks tipa 1 ali 2 (HSV-1/2). Ko pride do izbruha bolezni, se na koži pojavijo mehurčki, napolnjenimi s tekočino in kasneje kraste. Največkrat imajo bolniki spremembe na ustnicah ali okrog nosu. Kadar se herpes pojavlja na koži spolovila ali okrog zadnjika, govorimo o genitalnem herpesu.
Vitiligo je bolezensko stanje kože, ki spada med najtrdovratnejše hipopigmentacije. Pri tej bolezni postopoma odmirajo melanociti, ki tvorijo pigment melanin. Na telesu se pojavijo omejene bele lise, ki zajemajo različno veliko površino kože. Trenutno je vitiligo razumljen kot avtoimunska bolezen, zdravljenje pa ni preprosto. Lokalno se za zdravljenje uporabljajo kortikosteroidi, sevanje z UVB-žarki in podobno.
Impetigo je gnojna okužba vrhnjega dela kože, ki se kaže v obliki razjed, mehurčkov in krast na koži. Te se lahko razširijo na različne dele telese in na ljudi, ki so bili v bližnjem stiku z obolelim. Bolezen povzročajo bakterije (stafilokoki ali streptokoki). Pogosteje se pojavlja na mestih, kjer je bila koža že predhodno poškodovana (praske, piki žuželk, manjše rane in podobno).
Bradavice so manjše tvorbe, ki jih povzroči okužba s humanimi papiloma virusi (HPV). Obstaja več kot 200 tipov HPV, različni tipi pa povzročajo različne vrste bradavic. Ločimo navadne bradavice, bradavice na podplatih, nitkaste bradavice in genitalne bradavice.
