Zakaj laboratorijske preiskave?

Za ugotavljanje ali spremljanje bolezni so poleg podatkov preiskovanca o počutju in težavah ter kliničnega pregleda, potrebne tudi različne laboratorijske preiskave, najpogosteje krvne.

Kri je tekoče telesno tkivo, ki spremlja vsa dogajanja v organizmu, saj je v stiku z vsemi telesnimi celicami, zato lahko s pravilno izbranimi krvnimi preiskavami hitro zaznamo spremembe zdravstvenega stanja posameznika. Za analizo posameznih krvnih parametrov se najpogosteje uporablja vzorec venske krvi, pri majhnih otrocih in starostnikih pa tudi, seveda le za določene analize, vzorec kapilarne krvi.

Po splošnih ocenah je več kot 80 odstotkov diagnoz postavljenih na osnovi laboratorijskih rezultatov. Samo po sebi je razumljivo, da morajo biti rezultati pravilni, ker lahko zdravnik le na osnovi zanesljivih, pravočasnih in ustrezno interpretiranih diagnostičnih informacij sprejme pravilne odločitve bodisi glede diagnoze, zdravljenja ali prognoze bolezni.

Delo v laboratoriju se zdi enostavno: imamo moderne aparature, v katere vstavljamo vzorce in v nekaj minutah dobimo rezultate. V resnici pa je laboratorijsko delo večstopenjski proces, pri katerem gre za zaporedje postopkov, od katerih lahko vsak predstavlja potencialni vir napak. Dolžnost laboratorijskega osebja je, da napake prepoznava, preprečuje in pravilno interpretira dejavnike, ki lahko vplivajo na variabilnost rezultata.

Kakovostne storitve medicinskega laboratorija (pravi rezultat za pravega preiskovanca ob pravem času, na pravi način in po pravi ceni) zagotavljamo z vzpostavitvijo celovitega sistema kakovosti, ki omogoča spremljanje in obvladovanje vseh faz procesa.

Namen in cilj krvnih preiskav je pridobiti rezultate oziroma informacije, ki so v pomoč pri:

  • postavljanju ali potrditvi diagnoze (npr. določanje koncentracije glukoze pri sladkorni bolezni),
  • spremljanju poteka bolezni (spremljanje koncentracije glukoze in glikiranega hemoglobina pri sladkorni bolezni),
  • odločitvi za terapijo,
  • presejanju (analize novorojenčkov, s katerimi ugotavljamo prisotnost določenih prirojenih presnovnih motenj) in
  • oceni zdravstvenega stanja preiskovancev (primer je presejanje »zdrave« populacije za odkrivanje zgodnjih rakavih sprememb, kot je na primer kri v blatu).