Kaj točno je nevrologija?
Kaj točno je nevrologija?
Nevrologija je klinično medicinska veda, ki obravnava bolnike z boleznimi živčevja in mišic. Po natančni anamnezi nevrolog opravi klinični nevrološki pregled, s katerim oceni bolnikovo vedenje ipd.
Kaj točno je nevrologija?
Nevrolog je strokovnjak veje medicine, ki se ukvarja z diagnostiko in zdravljenjem bolezni živčnega sistema. Po natančni anamnezi nevrolog opravi klinični nevrološki pregled, s katerim oceni bolnikovo vedenje, govorico, orientacijo, spomin, mišično moč okončin, senzibiliteto, koordinacijo, sposobnost izvajanja veščih gibov, ravnotežje, hojo in druge lastnosti živčnega sistema. Na osnovi anamneze in nevrološkega pregleda v ambulanti opredeli bolezen ter indicira diagnostične preiskave, kot so računalniška tomografija (CT), magnetna resonanca (MR), ultrazvočna preiskava vratnega ožilja (Dopller sonografija), elektromiografija (EMG), elektroencefalografija (EEG), testiranje funkcij avtonomnega živčevja, preiskave krvi.
Kdaj v nevrološko ambulanto?
Kdaj v nevrološko ambulanto?
Med najpogostejšimi simptomi in znaki, zaradi katerih bolniki obiščejo nevrološko ambulanto, so glavoboli, bolečine v hrbtenici in mišicah, vrtoglavice, motnje hoje in motorike ter upad umskih sposobnosti.
Nevrološka ambulanta z EMG Značilnosti nevrološkega pregleda
Nevrološka ambulanta z EMG Značilnosti nevrološkega pregleda
Nevrološki pregled je klinična diagnostična metoda, s katero zanesljivo odkrivamo nevrološka obolenja in jih tudi učinkovito zdravimo. Z nevrološkim pregledom zdravnik oceni, kako deluje bolnikov živčni sistem.
Nevrološka ambulanta z EMG značilnosti nevrološkega pregleda
Z opazovanjem bolnikove telesne drže in hoje (npr. gibanja nog, telesna drže, nihanja rok med stanjem ali hojo, oslabelosti ali spastičnosti) bo lahko ugotovil morebitno ataksijo in izgubo senzorike, ki kažeta na poškodbo živcev v hrbtenjači ali možganih. Zdravnik bo pri pregledu iskal tudi morebitne spremembe na ušesih, obrazu in žrelu ter pri govoru. V sodobno opremljenih prostorih nevroloških ambulant je z uporabo najmodernejše tehnologije omogočeno opravljanje splošnih nevroloških in tudi EMG pregledov.
Nevrološki pregled s preiskavo EMG
Nevrološki pregled s preiskavo EMG
Elektrodiagnostične preiskave perifernega živčevja so izredno koristne pri obravnavi okvar in bolezni perifernega živčnega sistema. Preiskava v obliki elektrodiagnostične preiskave perifernega živčevja načeloma le bolj natančno osvetli razmere in stanje;
Nevrološki pregled s preiskavo emg
le redkokdaj se zgodi, da bi tovrstna preiskava dejansko razkrila okvaro živčevja ali mišičja, če pred tem to ni bilo ugotovljeno pri kliničnem pregledu. Zagotovo pa EMG precizira pogoje opazovanja in omogoča bolj natančno oblikovanje diagnoze.
Elektromiografija (EMG) je pomembna nevrofiziološka preiskovalna metoda, namenjena za prepoznavanje prizadetosti perifernega živčevja in mišic. Elektromiografija (EMG) je metoda registriranja električnih pojavov v mišičevju. Na zaslonu osciloskopa opazujemo električna dogajanje v mišicah v obliki valov. Glede na obliko in intenzivnost valov določimo mesto obolenja, to tehnologijo pa lahko uporabljamo tudi za spremljanje uspešnosti zdravljenja.
Preiskava je neinvazivna in ne boleča ter predvidoma poteka brez igel. Razen v primeru, da je pacient napoten izključno na terapijo kjer se pregled izvede z uporabo igel.
Ob ustrezni napotitvi bolnika na elektromiografsko preiskavo lahko pričakujemo dodatne podatke, pomembne za zdravljenje pacienta ali za boljšo oceno napovedi zdravljenja bolezni.
Elektromiografija zgornjih in spodnjih okončin
Elektromiografija zgornjih in spodnjih okončin
Motorične živčne celice ali nevroni prenašajo električne signale iz osrednjega živčnega sistema v mišice. Poškodovana ali bolna mišična vlakna ne delujejo oziroma se na živčne impulze ne odzivajo ustrezno.
Elektromiografija zgornjih in spodnjih okončin
Če so motorični živci poškodovani ali oboleli, lahko v mišice pošljejo nepravilne električne signale. Elektromiografija te impulze oziroma signale pretvori v grafe in številke, ki zdravniku pomagajo postaviti diagnozo.
Na elektrodiagnostično preiskavo sodijo pacienti, kjer obstaja sum na sindrom zapestnega prehoda (N.medianus, N.ulnaris), sindrom kubitalnega kanala (N.ulnaris), radikulopatijo (kompresijska okvara živčne korenine), polinevropatije (sistemske okvare živcev) in mononevropatije (okvare posamičnih perifernih živcev).
Pomembno je, da pacient zdravniku pred preiskavo pove za vsa zdravila, ki jih jemlje, tudi tista, ki so brez recepta, kot tudi omeni, ali ima težave s strjevanjem krvi ali srčni spodbujevalnik. Če ima takšne težave ali spodbujevalnik, potem morda EMG ne bo mogoče opraviti.
Sama preiskava, ki poteka v nevrofiziološkem laboratoriju pod vodstvom zdravnika specialista, pomaga pa mu nevrofiziološki asistent, je sestavljena iz dveh delov: testa prevodnosti živcev in igelne EMG preiskave. Preiskava prevodnosti živca z elektrodami meri moč in hitrost električnih impulzov, medtem ko potekajo po živcih. Zdravnik bo meritveno elektrodo nalepil na kožo nad živcem ali živci, ki so predmet preiskave. Drugo elektrodo pa bo prilepil približno 20 milimetrov stran. Ta elektroda oddaja nizkonapetostne električne šoke, ki aktivirajo živec. Snemalna elektroda med prehodom skozi živec zazna električni impulz in odziv prenese na računalniški monitor. Ko je preiskava zaključena, bo zdravnik odstranil elektrode. Potem sledi igelni EMG. Zdravnik najprej z antiseptikom očisti prizadeti del, potem pa senzorje, ki so v tem primeru igelne elektrode, vbode naravnost v mišično tkivo. Igelni EMG-test meri, kako dobro se prizadeta mišica odziva na električne impulze. Iglice zaznajo električno aktivnost v mišicah med mirovanjem in krčenjem, električna aktivnost mišice pa je potem vidna na osciloskopu (monitorju, ki prikazuje električno aktivnost v obliki valovanja). Uporabi se lahko tudi zvočni ojačevalec, s pomočjo katerega se sliši električno aktivnost. Zvok ob krčenju mišice se navadno lahko sliši kot toča na pločevinasti strehi.
V obeh delih elektromiografije elektrode pošiljajo majhne električne signale živcem. Računalnik te signale pretvori v grafe ali številčne vrednosti, ki jih potem zdravnik poveže v diagnozo. Celoten pregled taja med 30 in 60 minut. Zdravnik bo najverjetneje rezultate preiskave skupaj s pacientom pregledal takoj po koncu postopka. Če so mišice zdrave, bo EMG test zaznal le malo električne aktivnosti, ko je mišica v mirovanju.
