Marca 2020 smo kolektivno stopili v obdobje, ki ga ni doživel še nihče izmed nas. Ključna beseda pandemije covida-19 je negotovost – strah pred tem, kaj se bo zgodilo v obdobju, ko so se razblinili marsikateri cilji in ko ni bilo mogoče skoraj ničesar več načrtovati. V članku preverite, kako smo se ljudje odzvali na strah pred negotovostjo in kaj lahko naredimo, da ta strah premagamo.
Katastrofiziranje nas oropa drobnih prijetnih trenutkov
Katastrofiziranje nas oropa drobnih prijetnih trenutkov
Ljudje na stresne dogodke, kakršen je covid-19, reagiramo zelo različno. Nemalo ljudi si je v preteklih dveh letih, ali pa še danes, postavljalo različna vprašanja. Kaj se bo zgodilo? Ali bomo spet zaprti? Se bom moral cepiti? Kaj, če zbolim? Kaj, če okužim domače? Kaj, če bo ta situacija trajala še več let?
Katastrofiziranje nas oropa drobnih prijetnih trenutkov
Ljudje si v takšnih situacijah pogosto ustvarjajo črne scenarije, v katerih ni prostora za življenje v sedanjem trenutku, veselje in mirnost.
V kognitivno-vedenjski terapiji takšnemu razmišljanju pravimo katastrofiziranje – premišljevanje o najhujšem možnem rezultatu. Katastrofiziranje nas oropa drobnih prijetnih trenutkov, ki se zgodijo okoli nas ali pa bi se lahko zgodili, pa jih zavrnemo oziroma se niti ne potrudimo zanje. Tako se seveda cikel takšnega mišljenja še nadaljuje. Začnemo verjeti, da je res grozno, da nikoli ne bo bolje, da so drugi krivi za vse, in to v nas še dodatno spodbudi strah in jezo. Takšno vedenje lahko pripelje do raznih duševnih motenj, kot sta depresija in anksioznost.
S katastrofiziranjem se lahko spopadete na naslednje načine:
- Poskusite pogledati širše.
- Poiščete alternativne razlage.
- Pretehtate dokaze.
- Osredotočite se na to, kaj lahko sami storite, da se spoprimete s položajem.
