Demenca in pomen fizioterapije | Aristotel - zdravstveni center z dostopnimi storitvami

Demenca je eden izmed glavnih vzrokov za invalidnost med starejšimi ljudmi po vsem svetu in ne vpliva le na posameznike, temveč prizadene tudi oskrbovalce, družine, skupnosti in celotno družbo. Gre za nevrodegenerativno stanje, ki vodi do postopnega upada kognitivnih in telesnih sposobnosti. V začetnih fazah bolezni je telesni upad počasen, vendar v poznejših fazah postane bolj izrazit. Demenca je pridobljena motnja kognitivnih funkcij, ki je dovolj resna, da negativno vpliva na socialno in poklicno delovanje posameznika. Ponavadi je povezana z različnimi nevropatološkimi stanji, pri čemer sta Alzheimerjeva bolezen in cerebrovaskularna patologija najpogostejša vzroka. Potreba po oskrbi se pogosto pojavi že v zgodnjih fazah bolezni in se z njenim napredovanjem povečuje, kar traja vse do smrti posameznika.

Značilnosti demence

Med primarne demence spadajo Alzheimerjeva bolezen, vaskularna demenca, demenca z Lewyjevimi telesci in frontotemporalna demenca, pri kateri je upad kognitivnih sposobnosti posledica nevrodegenerativnega procesa. Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša, sledita ji vaskularna demenca in demenca z Lewyjevimi telesci. Mešana demenca, ki vključuje značilnosti več vrst, je pogosta, zlasti pri starejših, medtem ko je frontotemporalna demenca redkejša, a se pogosto pojavlja pred starostjo. Sekundarne demence so posledica drugih prepoznavnih bolezni, kot so HIV, poškodbe glave, multipla skleroza, motnje delovanja ščitnice ali pomanjkanje vitamina B12. Pri teh sekundarnih demencah je kognitivno poslabšanje običajno spremljano s simptomi in znaki v drugih organih, zdravljenje pa se osredotoča na obvladovanje osnovne bolezni.

Dejavniki tveganja

Čeprav je staranje najpomembnejši znani dejavnik tveganja za kognitivni upad, demenca ni naravna ali neizogibna posledica starosti. Raziskave so pokazale, da na razvoj kognitivnih motenj in demence vplivajo dejavniki življenjskega sloga, kot so telesna nedejavnost, kajenje, nezdrava prehrana in prekomerno uživanje alkohola. Nekatera zdravstvena stanja, kot so povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, visoka raven holesterola, debelost in depresija, prav tako povezujemo z večjim tveganjem za razvoj demence. Med spremenljive dejavnike tveganja spadajo tudi socialna izolacija in kognitivna neaktivnost.

Diagnoza demence

Postopek postavitve diagnoze demence vključuje podroben pregled zgodovine, ki ocenjuje upad kognitivnih funkcij in zmanjšanje sposobnosti za opravljanje vsakodnevnih aktivnosti, pri čemer je pomembno pridobiti povratne informacije od bližnjih oseb. Poleg tega je potrebna temeljita ocena duševnega zdravja, ki jo izvede usposobljen strokovnjak, da se natančno prepoznajo morebitne motnje v spominu, jeziku, pozornosti, vizualno-prostorski kogniciji, izvršilnih funkcijah in razpoloženju. Če je ocena nejasna (npr. simptomi brez ustreznih odstopanj v testih), se običajno priporoča nevropsihološko testiranje, ki lahko potrdi ali zavrne diagnozo demence.

Fizični pregled ima ključno vlogo pri določanju vzrokov demence. Na primer, prisotnost specifičnih nevroloških motenj lahko nakazuje na pretekle možganske kapi. Slikanje možganov lahko razkrije strukturne spremembe, kot so fokalna atrofija, infarkti in tumorji, ki niso vedno vidni pri fizičnem pregledu. V primerih atipične demence, kot so zgodnji začetek bolezni (pred 65. letom), hitro napredovanje simptomov in/ali spremembe v več kognitivnih področjih, a ne v epizodičnem spominu, se lahko izvede analiza cerebrospinalne tekočine ali genetsko testiranje. Zdravljenje vključuje nefarmakološke pristope, kot so dejavnosti, ki spodbujajo kognitivno aktivnost (npr. branje, telesna vadba in socialna povezanost), medtem ko farmakološke terapije nudijo zmerno olajšanje simptomov.

Stopnje demence

Pri blagi demenci posameznik opazi postopni upad kognitivnih sposobnosti, zlasti na področju spomina za nedavne dogodke. Ima težave s koncentracijo, miselno prilagodljivostjo, načrtovanjem in sprejemanjem odločitev. Pojavijo se občutki zmedenosti, tesnobe in žalosti, pogosto pa lahko ob opozorilih reagira z jezo ali obrambnim vedenjem.

Pri zmerni demenci so kognitivne motnje izrazitejše, predvsem v smislu spominskih težav, pri čemer oseba ohrani spomine iz preteklosti, medtem ko so nedavni dogodki pogosto neprepoznavni ali hitro pozabljeni. Oseba morda ne prepozna trenutnega dneva, datuma ali časa ter pogosto ne ve, kje se nahaja. Težave pri komunikaciji so očitne, saj ima oseba težave pri iskanju pravih besed ali pogosto uporablja napačne izraze. Halucinacije, kot so poslušanje neobstoječih zvokov ali videti nevidne predmete, so lahko prisotne in lahko vodijo do nastanka napačnih prepričanj. Oseba lahko postane nemirna ali agresivna ter pogosto izkazuje občutke tesnobe in žalosti.

Za hudo demenco je značilna popolna izguba spomina, posameznik pa morda ne prepozna svojih najbližjih družinskih članov. Komunikacija je močno omejena, kar lahko vodi do popolne nesposobnosti izražanja. Osebe so pogosto apatične, brez aktivnosti, vendar se lahko občasno pojavijo znaki nemira, verbalne ali fizične agresije. Motnje v usklajevanju gibov so izrazite, zaradi česar lahko posameznik izgubi sposobnost hoje, samostojnega hranjenja ali požiranja. Pogosto trpijo tudi za inkontinenco urina in blata.

Fizioterapevtska obravnava pri osebah z demenco

Dejavniki tveganja za padce pri osebah z demenco, med katere spadajo oslabljena koordinacija, motnje hoje in posturalna nestabilnost, se z napredovanjem bolezni postopoma poslabšujejo. Z napredovanjem demence se zmanjšuje sposobnost hoje, kar posledično povečuje tveganje za padce. Motnje v hoji se razlikujejo glede na vrsto demence, pri čemer so te izrazitejše pri demenci z Lewyjevimi telesci in Parkinsonovi bolezni v primerjavi z Alzheimerjevo boleznijo. Vzorci motenj motorike in hoje se prilagajajo resnosti bolezni ter lahko vključujejo težave, kot so apraksija hoje, bradikinezija, ekstrapiramidna togost, tremor v mirovanju in druge motnje gibanja.

Za izboljšanje mobilnosti so v sklopu treninga hoje koristne vsakodnevne aktivnosti, kot so vstajanje s stola in obračanje v prostoru. Sočasno izvajanje kognitivnih nalog med hojo lahko pripomore k izboljšanju motoričnih vzorcev hoje. Z napredovanjem posameznika je možno povečevati zahtevnost nalog za izboljšanje hitrosti in koordinacije hoje. Poleg tega so se druge strategije, na primer uporaba ritmične glasbe, izkazale za učinkovite pri izboljšanju hitrosti hoje pri osebah z Alzheimerjevo boleznijo.

Učinki telesne vadbe pri osebah z demenco

Telesno aktiven življenjski slog je povezan z zdravjem možganov. Študije potrjujejo, da imajo telesno aktivni posamezniki manjše tveganje za razvoj kognitivnega upada in demence, ne glede na vzrok, v primerjavi z neaktivnimi osebami.

Telesna vadba dokazano izboljšuje kognitivne in telesne funkcije pri zdravih starejših ljudeh. Prav tako je izvedljiva in koristna intervencija za osebe z blagimi kognitivnimi motnjami ali demenco, saj so koristi redne vadbe precej večje od morebitnih tveganj. Obstajajo trdni dokazi, da telesna vadba pomaga pri krepitvi mišične moči, izboljšanju dolžine koraka, ravnotežja, gibljivosti in vzdržljivosti med hojo. Priporočljivo je izvajanje raznovrstne vadbe, ki traja približno 60 minut na dan in poteka 2–3 dni na teden, saj ta režim pozitivno vpliva na telesne sposobnosti pri ljudeh z blagimi kognitivnimi motnjami ali demenco v zgodnjih in srednjih fazah. Pri težji demenci pa učinki vadbe niso tako dobro raziskani, zato ostajajo nejasni.

Čeprav je najprimernejše, da se tveganje za demenco zmanjšuje skozi celotno življenje, nove ugotovitve kažejo, da ima telesna aktivnost pozitivne učinke tudi pri zelo starih možganih ali možganih oseb z demenco. Tudi manjše povečanje telesne dejavnosti lahko pozitivno vpliva na strukturo možganov in izboljša kognitivne sposobnosti.

Preprečevanje demence

Za preprečevanje demence se uporabljajo tri glavne strategije. Prva se osredotoča na zaščito možganov s preprečevanjem in zdravljenjem srčno-žilnih obolenj. Druga strategija temelji na intervencijah, katerih cilj je upočasniti staranje možganov, kar vključuje izobraževanje in vseživljenjsko sodelovanje v dejavnostih, ki spodbujajo kognitivno in socialno aktivnost. Tretja strategija pa poudarja pomen zdravega življenjskega sloga in vključuje telesno dejavnost, prenehanje kajenja in vzdrževanje uravnotežene prehrane.

Preprečevanje srčno-žilnih bolezni za zaščito možganske funkcije

Srčno-žilne bolezni in demenca sodijo med najpogostejše zdravstvene težave pri starejših odraslih, pogosto se pojavljajo hkrati pri istem posamezniku in delijo številne dejavnike tveganja, kot so visok krvni tlak, prekomerna telesna teža, kajenje in motnje v presnovi maščob. Povezavo med delovanjem srca in možganov dodatno potrjuje dejstvo, da so možgani zelo prekrvavljen organ, ki kljub temu, da predstavlja manj kot 3 % telesne mase, porabi veliko krvi. Zaradi te odvisnosti od krvnega obtoka so možgani še posebej občutljivi na žilne motnje.

Posledično so ljudje s srčnimi boleznimi bolj dovzetni za razvoj demence in imajo slabši potek bolezni. Poleg tega narašča število raziskav, ki poudarjajo ključno vlogo sistemske ateroskleroze pri upadanju kognitivnih sposobnosti v starosti, saj lahko tovrstne spremembe vplivajo na zdravje žil in možganov.

Možganska kap sama po sebi podvoji tveganje za razvoj demence, hkrati pa lahko pospeši njen nastanek in nastopi do deset let prej kot sicer. Pomembne so tudi klinične značilnosti kapi, kot so njen podtip, resnost in lokacija, skupaj z osebnimi dejavniki, kot so predhodni vaskularni dejavniki tveganja, prisotnost mikrovaskularnih patologij, sočasne bolezni, stopnja izobrazbe in kognitivne sposobnosti.

Preberi več

Intervencije za upočasnjevanje staranja možganov

Izobrazba ima ključno vlogo pri razvoju demence, zato jo je treba preučevati v kontekstu življenjskega poteka. Zgodnja izobrazba vpliva na številne vidike, kot so življenjski slog in izbira poklica. Epidemiološke raziskave potrjujejo, da psihosocialni pogoji na delovnem mestu vplivajo na kognitivne sposobnosti v starosti. Delo, ki vključuje nizke zahteve in omejeno avtonomijo, lahko vodi v zmanjšano motivacijo ter pomanjkanje mentalne stimulacije, kar negativno vpliva na kognitivne funkcije in sposobnost učenja. Po drugi strani pa stresne delovne razmere škodljivo vplivajo na možgane in kognitivno zdravje, saj spodbujajo sproščanje stresnih hormonov ter povečujejo tveganje za srčno-žilne bolezni.

Švedska nacionalna študija o staranju in oskrbi je pokazala, da dolgoročno vključevanje v dejavnosti, ki krepijo kognitivno rezervo — kot so izobraževanje v mladosti, zahtevna delovna okolja v srednjih letih, aktivnosti za prosti čas v starosti ter ohranjanje socialnih stikov — zmanjšuje verjetnost za razvoj demence, tudi pri posameznikih z genetsko nagnjenostjo, kot je prisotnost alela APOE ε4. Poleg tega so rezultati študije razkrili, da lahko kognitivno, socialno in telesno stimulativne dejavnosti omilijo negativne posledice diabetesa na možgane, vključno z zmanjšanjem tveganja za demenco in možgansko atrofijo.

Promocija zdravega življenjskega sloga

Ohranjanje zdravega življenjskega sloga skozi celotno življenje se je izkazalo za enega ključnih dejavnikov pri zmanjševanju tveganja za demenco v starosti. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije je telesna aktivnost pri odraslih z normalnimi kognitivnimi sposobnostmi pomembna za preprečevanje kognitivnega upada in demence. Priporočljivo je, da odrasli tedensko opravijo od 150 do 300 minut zmerne aerobne aktivnosti ali od 75 do 150 minut intenzivne aerobne vadbe, lahko pa tudi kombinacijo obojega. Poleg tega naj bi dvakrat tedensko izvajali vaje za krepitev glavnih mišičnih skupin. Starejšim od 65 let svetujejo, naj izvajajo tudi vaje za izboljšanje ravnotežja vsaj trikrat tedensko. Za še večje koristi za zdravje se priporoča preseganje 300 minut zmerne ali 150 minut intenzivne telesne aktivnosti na teden.

Viri članka

Preberi več

×

Viri članka

Ali, Gemma-Claire, Guerchet Maëlenn, Prina Matthew, Prince Martin, Wimo Anders in Wu Yu-Tzu. 2015. World Alzheimer Report 2015, The Global Impact of Dementia: An Analysis of Prevalence, Incidence, Cost and Trends. London: Alzheimer’s Disease International. https://www.alzint.org/u/WorldAlzheimerReport2015.pdf

Alty, J., Farrow M. in Lawler K. 2020. »Exercise and dementia prevention«. Practical Neurology 20(3): 234-240. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31964800/

Andersen, B. B., Beyer N., Bjerregaard E., Brændgaard H., Cotman C. W., Frederiksen K. S., Gergelyffy R. G., Gottrup H., Hasselbalch S. G., Hoffmann K., Høgh P., Jacobsen S., Johannsen P., Laugesen L. P., Lolk A., Siersma V., Sobol N. A., Vestergaard K., Vogel A., Waldemar G. in Wermuth L. 2016. »Moderate-to-High Intensity Physical Exercise in Patients with Alzheimer's Disease: A Randomized Controlled Trial.« Journal of Alzheimer's Disease 50(2): 443-53. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/26682695/

Apezteguía Iráizoz, I., Alonso-Renedo J., Casas-Herrero A., García-Baztán A., González-Glaría B., Gonzalo-Lázaro M., Gutiérrez-Valencia M., Lucia A., Galbete A., Martínez-Velilla N., Rodríguez-Mañas L., Sáez de Asteasu M. L., Izquierdo M. in Zambom-Ferraresi F. 2019. »Effect of Exercise Intervention on Functional Decline in Very Elderly Patients During Acute Hospitalization: A Randomized Clinical Trial.« JAMA Intern Med 179(1): 28-36. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30419096/

Ardle, R., Donaghy P., Galna B., Rochester L. in Thomas A. 2019. »Do Alzheimer's and Lewy body disease have discrete pathological signatures of gait?« Alzheimer's & Dementia 15(10): 1367-1377. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31548122/

Arvanitakis, Z., Shah R. C. in Bennett D. A. 2019. »Diagnosis and Management of Dementia: Review.« JAMA 322(16): 1589-1599. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31638686/

Barnes, D. E., Brayne C., Matthews F. E., Norton S. in Yaffe K. 2014. »Potential for primary prevention of Alzheimer's disease: an analysis of population-based data.« Lancet Neurology 13(8): 788-94. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/25030513/

Bernabei, R., Marengoni A., Onder G., Palmer K., Padua L., Rivoiro C., Romano V., Scelfo B. in Vetrano D. L. 2019. »Frailty Syndromes in Persons With Cerebrovascular Disease: A Systematic Review and Meta-Analysis.« Frontiers in Neurology 10: 1-16. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31849819/

Buchowski, M. S., Gallaway P. J., Hongu N., Kim A. S., Miyake H., Shimada M. in Yoshitake Y. 2017. »Physical Activity: A Viable Way to Reduce the Risks of Mild Cognitive Impairment, Alzheimer's Disease, and Vascular Dementia in Older Adults.« Brain Sciences 7(2): 22. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/28230730/

Clemson, L., Gwynn J. D., Low L. F. in Zhang W. 2019. »Interventions to Improve Gait in Older Adults with Cognitive Impairment: A Systematic Review.« Journal of the American Geriatrics Society 67(2): 381-391. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30506754/

Darin-Mattsson, A., Dekhtyar S., Fratiglioni L., Marseglia A., Wang H. X. in Xu W. 2019. »Genetic risk of dementia mitigated by cognitive reserve: A cohort study.« Annals Neurology 86(1): 68-78. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31066941/

Febrey, S., Goodwin V. A. in Hall A. J. 2021. »Physical interventions for people with more advanced dementia - a scoping review.« BMC Geriatrics 21(1): 675. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/34863094/

Fratiglioni, L. in Qiu C. 2015. »A major role for cardiovascular burden in age-related cognitive decline.« Nature Reviews Cardiology 12(5): 267-277. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/25583619/

Fratiglioni, L. in Qiu C. 2018. »Aging without Dementia is Achievable: Current Evidence from Epidemiological Research.« Journal of Alzheimer's Disease 62(3): 933-942. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/29562544/

Fratiglioni, L., Marseglia A., Rizzuto D., Wang H. X. in Xu W. 2019. »Participating in Mental, Social, and Physical Leisure Activities and Having a Rich Social Network Reduce the Incidence of Diabetes-Related Dementia in a Cohort of Swedish Older Adults.« Diabetes Care 42(2): 232-239. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30523030/

Fratiglioni, L., Grande G. in Qiu C. 2020. »Prevention of dementia in an ageing world: Evidence and biological rationale.« Ageing Research Reviews 64. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32171784/

Ganten, D., Hachinski V., Hacke W., Kreutz R., Lackland D. in Tsioufis K. 2018. »Implementing the Proclamation of Stroke and Potentially Preventable Dementias.« International Journal of Stroke 13(8): 780-786. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30328803/

Guerchet, Maëlenn, Prina Matthew in Prince Martin. 2013. World Alzheimer Report 2013, Journey of Caring: An analysis of long-term care for dementia. London: Alzheimer’s Disease International. https://www.alzint.org/u/WorldAlzheimerReport2013.pdf

Hooshmand, B. in Knopman D. S. 2017. »Cerebrovascular disease affects brain structural integrity long before clinically overt strokes.« Neurology 89(2): 110-111. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/28600461/

Hooshmand, B., Kåreholt I., Kivipelto M., Sindi S., Soininen H. in Solomon A. 2017. »Midlife work-related stress is associated with late-life cognition.« Journal of Neurology 264(9): 1996-2002. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/28821958/

Lam, Freddy, Huang Mei-Zhen, Liao Lin-Rong, Chung Raymond C. K., Kwok Timothy C. Y. in Pang Marco Y. C. 2018. »Physical exercise improves strength, balance, mobility, and endurance in people with cognitive impairment and dementia: a systematic review.« Journal of Physiotherapy 64(1): 4-15. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1836955317301467?via%3dihub

Morris, M. E., Winbolt M. in Wittwer J. E. 2020. »Home-Based Gait Training Using Rhythmic Auditory Cues in Alzheimer's Disease: Feasibility and Outcomes.« Frontiers in Medicine 6:335. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32083083/

World Health Organization. 2019. Risk reduction of cognitive decline and dementia: WHO guidelines. Dostopno na: https://iris.who.int/bitstream/handle/10665/312180/9789241550543-eng.pdf?sequence=17