Kadar govorimo o obdobju srednjih let, neizogibno pomislimo na tako imenovano krizo srednjih let. Ljudje naj bi se namreč nekje med 40. in 60. letom starosti začeli zavedati lastnih omejitev in svoje umrljivosti, kar naj bi vodilo v žalovanje za mladostjo, iskanje ponovnega občutka mladosti in uresničevanje neuresničenih ciljev. Nenadne spremembe življenjskega sloga, ki sledijo iz tega, ljudje kaj hitro označijo za krizo srednjih let. Koliko je v tem resnice?
Stereotipne predstave
Stereotipne predstave
Stereotipne predstave krize srednjih let se nanašajo na moške, ki kupujejo drage športne avtomobile in iščejo pol mlajše partnerke. Krizi srednjih let pa naj ne bi ubežale niti ženske, ki se v obdobju srednjih let soočajo z menopavzo in odhodom otrok od doma, ob tem pa doživljajo sindrom praznega gnezda, depresivna občutja in občutek nepovezanosti s partnerjem. Tudi številne raziskave kažejo, da je zadovoljstvo z življenjem v obdobju srednjih let najnižje, vendar so te ocene precej pavšalne.
Stereotipne predstave
Omenjene razlike v zadovoljstvu z življenjem so namreč zelo majhne, raziskave pa so primerjalne, kar pomeni, da so avtorji primerjali različne starostne skupine ljudi v istem časovnem obdobju. Take raziskave so pogosto podvržene generacijskim razlikam in pomembnim dogodkom v obdobju, v katerem se izvajajo. Kljub omenjenim pomanjkljivostim se ti rezultati pogosto navajajo kot dokaz za splošno krizo srednjih let v obdobju med 40. in 60. letom starosti. Ni odveč omeniti, da je to precej zavajajoče, v nekaterih primerih pa tudi škodljivo.
Vsesplošna kriza srednjih let je mit
Vsesplošna kriza srednjih let je mit
Raziskave, pri katerih več let spremljajo dejanski potek življenja udeležencev in spremembe v njihovem zadovoljstvu z življenjem, kažejo, da je zadovoljstvo z življenjem v obdobju srednjih let visoko in stabilno, krivulja čustvovanja pa kaže navzgor. Pravzaprav rezultati tovrstnih raziskav kažejo, da le 10–20 % ljudi v obdobju srednjih let doživi občutja, značilna za krizo srednjih let.
Avtor članka: Anamarija Bogolin, magistra psihologije
Vsesplošna kriza srednjih let je mit
Vendar pa ljudje doživljajo krize tudi v drugih starostnih obdobjih, zato obdobje srednjih let s tega vidika ne predstavlja nobene izjeme. Le polovica tistih, ki poročajo o krizi srednjih let, namreč ob tem govori o nemiru ali tesnobi ob staranju. Pri preostalih prihaja do krize ob posebnih dogodkih, kot so ločitev, izguba službe ali zdravstvene težave, ki pa se lahko pojavijo v kateremkoli starostnem obdobju. Poleg tega posamezniki, ki doživljajo krizo srednjih let, doživljajo podobne pretrese tudi v drugih starostnih obdobjih, zato gre sklepati, da je za krizna obdobja v večji meri odgovorna nevrotična osebnost, ne pa toliko staranje samo.