Epidemiologija osteoporoze
Epidemiologija osteoporoze
Osteoporoza je kronična sistemska skeletna bolezen, pri kateri kosti sčasoma postanejo tanjše, šibkejše in bolj krhke. To poveča tveganje za zlome tudi pri manjših obremenitvah. Je najpogostejša presnovna bolezen kosti pri odraslih po vsem svetu in ena večjih zdravstvenih težav pri starejših ter pri ljudeh z boleznimi, ki slabijo kostno tkivo (Oleson 2017, 1).
Zlomi zaradi osteoporoze predstavljajo pomemben zdravstveni izziv, saj jih povezujemo z bolečino, invalidnostjo, izgubo neodvisnosti ter povečanim tveganjem za obolevnost in smrtnost. Bolezen se pojavlja pogosteje pri ženskah kot pri moških, pri čemer njena pogostost po menopavzi močno naraste (Daly idr. 2019, 171).
Epidemiologija osteoporoze
Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da približno 200 milijonov ljudi po vsem svetu trpi za osteoporozo, pri čemer so zaradi hormonskih sprememb, ki vplivajo na kostno gostoto, posebej ranljive ženske po menopavzi. Z naraščanjem starosti svetovnega prebivalstva se pričakuje porast razširjenosti osteoporoze, zato so strategije obvladovanja te bolezni ključnega pomena (Sharly 2024, 13).
Oblike osteoporoze
Oblike osteoporoze
Osteoporozo delimo na primarno in sekundarno obliko. Primarna je povezana s staranjem ter hormonskimi spremembami, kot sta zmanjšanje ravni estrogena pri ženskah in testosterona pri moških. K njenemu razvoju prispevajo tudi nezadosten vnos kalcija in vitamina D. Sekundarna osteoporoza pa nastane kot posledica drugih bolezni, hormonskih motenj ali jemanja zdravil, ki pospešujejo izgubo kostne mase (Oleson 2017, 6–7).
Oblike osteoporoze
Razlike med spoloma imajo pomembno vlogo pri razvoju osteoporoze. Po 40. letu se kostna masa zmanjšuje pri obeh spolih, vendar je pri ženskah upad izrazitejši zaradi hormonskih sprememb, povezanih z menopavzo, ki se običajno pojavi v poznem 40. ali zgodnjem 50. letu starosti. Pri moških pa upad spolnih hormonov poteka počasneje, zato je izguba kostne mase bolj postopna (Clarke in Khosla 2010, 483).
Patofiziologija in dejavniki tveganja
Patofiziologija in dejavniki tveganja
Med pomembne dejavnike tveganja sodijo družinska zgodovina bolezni, nizka telesna teža, starost, rasa in etnična pripadnost, pretekli zlomi ter hormonske spremembe, kot so menopavza ali nizka raven estrogena. Na tveganje vpliva tudi življenjski slog, denimo pomanjkanje gibanja, kajenje, prekomerno uživanje alkohola ter nezdrava prehrana, ki zmanjšuje absorpcijo kalcija. Poleg tega povečujejo tveganje za osteoporozo tudi nekatera zdravila, kot so kortikosteroidi (National Osteoporosis Foundation 2018, 3–6).
Diagnostika osteoporoze
Diagnostika osteoporoze
Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje osteoporozo kot stanje, pri katerem je mineralna kostna gostota (MKG) izmerjena v predelu kolka ali ledvene hrbtenice za 2,5 standardnega odklona ali več nižja od povprečne vrednosti, značilne za zdravo mlajšo odraslo populacijo, staro med 20 in 29 let (LeBoff idr. 2022, 2052). Med najpogostejše osteoporotične zlome uvrščamo zlome kolka, vretenc, podlakti ter nadlakti, ki skupaj predstavljajo približno 80 % vseh zlomov in največji del ekonomskega bremena bolezni (Kanis idr. 2018, 3).
Merjenje
Osteoporozo ocenjujemo z meritvijo mineralne gostote kosti, ki prikazuje količino mineralov na kvadratni centimeter. Ta pregled se izvaja z različnimi radiološkimi metodami denzitometrije, pri čemer je najpogosteje uporabljena dvoenergijska rentgenska absorpciometrija (DXA ali Dual-energy X-ray) (Blake idr. 2013, 251).
Gre za diagnostično metodo, s katero ocenjujemo mineralno gostoto kosti na različnih mestih v skeletu. Pri tem se uporablja nizka doza sevanja, približno desetina tiste, ki jo prejmemo pri običajnem rentgenskem slikanju prsnega koša. Meritev z DXA velja za referenčni standard pri postavljanju zanesljive diagnoze osteoporoze ter pri spremljanju učinkovitosti zdravljenja. Standardna merilna mesta so ledveni del hrbtenice (vretenca L1–L4), kolk in podlaket, saj so zlomi na teh področjih povezani z visoko obolevnostjo in umrljivostjo (LeBoff idr. 2022, 2089; Choksi idr. 2018, 5–6).
Preprečevanje in zdravljenje osteoporoze
Preprečevanje in zdravljenje osteoporoze
Preprečevanje osteoporoze poteka na treh ravneh. Primarna raven se osredotoča na preprečevanje izgube kostne mase, sekundarna na upočasnitev njenega napredovanja in zmanjšanje tveganja za zlome, terciarna pa na zdravljenje že nastalih zlomov ter preprečevanje novih (Grossman 2011, 203).
Trenutno dostopna zdravila delujejo bodisi tako, da spodbujajo tvorbo kosti, bodisi tako, da upočasnijo njeno razgradnjo, kar bistveno zmanjša pojavnost zlomov. Kljub temu gre za simptomatsko zdravljenje, saj bolezni ne odpravijo popolnoma; po prekinitvi terapije se proces propadanja kosti ponovno začne, osteoporoza in tveganje za zlome pa ostaneta tudi ob normalizirani mineralni kostni gostoti (LeBoff idr. 2022, 2049).
Vsem bolnikom z osteoporozo je priporočeno prehransko svetovanje, vadba proti uporu, prenehanje kajenja in omejevanje uživanja alkohola (Grossman 2011, 208). Učinkovito obvladovanje osteoporoze temelji na celostnem pristopu, kjer ima fizioterapija pomembno vlogo. S skrbno izbranimi vajami za moč, ravnotežje in gibljivost se krepi zdravje kosti, zmanjšuje možnost padcev ter preprečuje zlome. Na ta način posamezniki ohranjajo večjo samostojnost, hkrati pa se izboljša tudi kakovost življenja (Sharly 2024).
Priporočen vnos kalcija
Priporočen vnos kalcija
Zadosten vnos kalcija je ključnega pomena za gradnjo močnih kosti in za ohranjanje njihovega zdravja skozi vse življenje. Kosti vsebujejo kar 99 % vsega kalcija v telesu, zato telo ob pomanjkanju črpa kalcij iz njih, da ohrani stalno raven v krvi. Poleg tega kalcij pomembno vpliva na delovanje mišic, prenos živčnih signalov, izločanje hormonov ter uravnavanje zoženja in širjenja žil. Kosti tako delujejo kot zaloga, iz katere telo pridobiva kalcij za vse te življenjsko pomembne funkcije (Institute of Medicine (US) Committee 2011, 35).
Priporočen dnevni vnos kalcija je 1000 mg za odrasle moške do 70. leta in ženske do 50. leta, ter 1200 mg za ženske po 51. letu in moške po 71. letu (Ross idr. 2011, 526).
Priporočen vnos kalcija
Raznolika prehrana z manj mastnimi mlečnimi izdelki, nekaterimi vrstami temnozelene zelenjave, ribami z užitnimi kostmi, sadjem, zelenjavo ter živili, obogatenimi s kalcijem, predstavlja pomemben vir kalcija in drugih hranil, ki podpirajo splošno zdravje (LeBoff idr. 2022, 2063).
Priporočen vnos vitamina D
Priporočen vnos vitamina D
Vitamin D v svoji aktivni obliki skrbi, da je v krvi dovolj kalcija in fosfata – dveh mineralov, ki sta nujna za utrjevanje in trdnost kosti. S tem vitamin D omogoča normalno rast in obnavljanje kosti. Ker kalcij in vitamin D najbolje delujeta skupaj, se pogosto priporočata hkrati, saj tako učinkovito krepita kosti in zmanjšujeta tveganje za zlome (Weaver idr. 2016, 373).
Viri vitamina D v prehrani obsegajo tako živila kot prehranska dopolnila, zato je skupni dnevni vnos vsota obeh virov. Količino vitamina D običajno merimo v mednarodnih enotah (IU), lahko pa je navedena tudi v mikrogramih (µg). En mikrogram vitamina D ustreza 40 IU, kar nam pomaga primerjati različne vire in odmerke (Institute of Medicine (US) Committee 2011, 78–89).
Za odrasle, stare 50 let in več, je priporočeni dnevni vnos vitamina D med 800 in 1000 enot, zgornja meja pa je 4000 enot. Preseganje te količine lahko škoduje zdravju (LeBoff idr. 2022, 2063–2064).
Priporočen vnos vitamina d
Vitamin D najdemo v obogatenem mleku, žitih za zajtrk, mastnih morskih ribah in olju jeter polenovke. Nekateri nadomestki mleka so obogateni z vitaminom D, a je vedno dobro preveriti etiketo. Vitamin D je tudi v multivitaminskih pripravkih in dopolnilih s kalcijem. Učinkovita sta tako D2 (rastlinskega izvora) kot D3 (naravno, ki ga telo proizvaja), pri čemer je D3 pogosto bolj priporočljiv, medtem ko je D2 primernejši za vegane (LeBoff idr. 2022, 2063–2064).
Viri članka
Viri članka
Viri članka
VIRI:
- Blake, Glen, Judith E. Adams in Nick Bishop. »DXA in Adults and Children«. V Primer on the Metabolic Bone Diseases and Disorders of Mineral Metabolism, ur. Clifford J. Rosen, 251–263. Washington, DC: Wiley-Blackwell, 2013.
- Choksi, Palak, Karl J. Jepsen in Gregory A. Clines. 2018. »The challenges of diagnosing osteoporosis and the limitations of currently available tools«. Clinical Diabetes and Endocrinology, 4: 1–13. https://doi.org/10.1186/s40842-018-0062-7.
- Clarke, Bart L. in Sundeep Khosla. 2010. »Physiology of bone loss«. Radiologic Clinics of North America, 48(3): 483–495. https://doi.org/10.1016/j.rcl.2010.02.014.
- Daly, Robin M., Jack Dalla Via, Rachel L. Duckham, Steve F. Fraser in Eva Wulff Helge. 2019. »Exercise for the prevention of osteoporosis in postmenopausal women: an evidence-based guide to the optimal prescription«. Brazilian Journal of Physical Therapy, 23(2): 170–180. https://doi.org/10.1016/j.bjpt.2018.11.011.
- Grossman, Jennifer M. 2011. »Osteoporosis prevention«. Current Opinion in Rheumatology, 23(2): 203–210. https://doi.org/10.1097/BOR.0b013e3283439426.
- Institute of Medicine (US) Committee. 2011. Dietary Reference Intakes for Calcium and Vitamin D. Washington (DC): National Academies Press (US).
- Kanis, John A., Helena Johansson, Nicholas C. Harvey in Eugene V. McCloskey. 2018. »A brief history of FRAX«. Archives of Osteoporosis, 13(1): 1–16. https://doi.org/10.1007/s11657-018-0510-0.
- LeBoff, Meryl S., Susan L. Greenspan, Karl L. Insogna, E. Michael Lewiecki, Kenneth G. Saag, Andrea J. Singer in Ethel S. Siris. 2022. »The clinician’s guide to prevention and treatment of osteoporosis«. Osteoporosis International, 33(10): 2049–2102. https://doi.org/10.1007/s00198-021-05900-y.
- Mackey, Dawn C., Li-Yung Lui, Douglas C. Bauer, Michael C. Nevitt, Jane A. Cauley, Elizabeth Barrett-Connor, Steven R. Cummings, Peggy M. Cawthon, Teresa A. Hiller in Cora E. Lewis. 2007. »High-trauma fractures and low bone mineral density in older women and men«. JAMA, 298(20): 2381–2388. https://doi.org/10.1001/jama.298.20.2381.
- National Osteoporosis Foundation. 2018. Boning Up on Osteoporosis. Arlington, VA: National Osteoporosis Foundation.
Oleson, Christina V. 2017. Osteoporosis Rehabilitation: A Practical Approach. New York, NY: Springer.
- Ross, A. Catharine, Joann E. Manson, Steven A. Abrams, John F. Aloia, Patsy M. Brannon, Steven K. Clinton, Ramon A. Durazo-Arvizu, J. Christopher Gallagher, Richard L. Gallo, Glenville Jones, Christopher S. Kovacs, Susan T. Mayne, Clifford J. Rosen in Sue A. Shapses. 2011. »The 2011 Dietary Reference Intakes for Calcium and Vitamin D: What Dietetics Practitioners Need to Know«. Journal of the American Dietetic Association, 111(4): 524–527. https://doi.org/10.1016/j.jada.2011.01.004.
- Senderovich, Helen, Henry Tang in Samuel Belmont. 2017. »The role of exercises in osteoporotic fracture prevention and current care gaps. Where are we now? Recent updates«. Rambam Maimonides Medical Journal, 8(3): 1–14. https://doi.org/10.5041/rmmj.10308.
- Sharly, Delfina. 2024. »The role of physical therapy in managing osteoporosis: strategies for bone health and fall prevention«. International Journal of Emerging Research in Engineering and Technology Pearl Blue Research Group, 5(3): 13–21.
- Svedbom, Axel, Fredrik Borgstöm, Emma Hernlund, Oskar Ström, Vidmantas Alekna, Maria L. Bianchi, Patricia Clark, Maria D. Curiel, Hans P. Dimai, Mikk Jürisson, Rain Kallikorm, Mart Lember, Olga Lesnyak, Eugene McCloskey, Kerry M. Sanders, Susan Silverman, Alexandr Solodovnikov, Marija Tamulaitiene, Tiina Thomas, Natalia Toroptsova, Aasa Uusküla, Anne N. A. Tosteson, Bengt Jönsson in John A. Kanis. 2018. »Quality of life for up to 18 months after low-energy hip, vertebral, and distal forearm fractures – results from the ICUROS«. Osteoporosis International, 29(3): 557–566. https://doi.org/10.1007/s00198-017-4317-4.
- Weaver, Connie M., Dominik D. Alexander, Carol J. Boushey, Bess Dawson-Hughes, Joan M. Lappe, Meryl S. LeBoff, Simin Liu, Anne C. Looker, Taylor C. Wallace in Dong D. Wang. 2016. »Calcium plus vitamin D supplementation and risk of fractures: an updated meta-analysis from the National Osteoporosis Foundation«. Osteoporosis International, 27(1): 367–376. https://doi.org/10.1007/s00198-015-3386-5.