Aristotel - zdravstveni center z dostopnimi storitvami
Obvestilo
Vam grozijo srčno-žilne bolezni?

Kaj so srčno-žilne bolezni?

Kaj so srčno-žilne bolezni?

V Sloveniji in tudi v širšem razvitem svetu so srčno-žilne bolezni prve po vzroku smrti v prebivalstvu na splošno. Pod to veliko nadpomenko se skriva kup bolezni, ki se med seboj precej razlikujejo ter v človeku vzbujajo drugačne strahove in pričakovanja ter ne nazadnje zahtevajo tudi drugačne pristope.

Katere so srčno-žilne bolezni

Katere so srčno-žilne bolezni

Pod pojem srčno-žilne bolezni spadajo vse bolezni, ki v primarnem vzroku prizadenejo srčno‑žilni sistem. Na eni strani so »manj nevarne« bolezni, kot sta povišan krvni tlak in ateroskleroza, na drugi pa hujše, kot so srčni infarkt, možganska kap, tromboza (strdek) v žili, srčno popuščanje, hujše motnje srčnega ritma, motnje srčnih zaklopk. Prav te »manj nevarne« bolezni, kot sta povišan krvni tlak in ateroskleroza, privedejo do nastanka in poslabšanja hujših srčno-žilnih bolezni.

Ste med ogroženimi za srčno-žilne bolezni?

Ste med ogroženimi za srčno-žilne bolezni?

Najbolj ogroženi za razvoj srčno-žilnih bolezni so starejši ljudje in ljudje z veliko pridruženimi dejavniki tveganja. Razvoj srčno-žilnih bolezni poteka pri posameznikih različno hitro, saj ima vsak posameznik svoj edinstven nabor rizičnih dejavnikov, ki pospešijo razvoj srčno-žilne bolezni.

 Najpogostejši dejavniki tveganja so:

  • povišan krvni tlak (arterijska hipertenzija),
  • kajenje,
  • povečan nivo holesterola v krvi (hiperlipidemija, hiperholesterolemija),
  • sladkorna bolezen,
  • družinska nagnjenost k srčno-žilnim boleznim (moški < 55 let, ženske < 65 let),
  • debelost.


Poleg najpogostejših dejavnikov tveganja na razvoj srčno-žilnih bolezni lahko vplivajo tudi:

  • metabolni sindrom (kombinacija vsaj treh: maščevje v trebuhu, povečane maščobe, povišan krvni tlak, povečan nivo krvnega sladkorja, nizek HDL-holesterol),
  • kronična ledvična bolezen,
  • kronične avtoimunske bolezni (luskavica, revmatoidni artritis, lupus, HIV/AIDS),
  • določene ginekološke bolezni (prezgodnja menopavza – pred 40. letom, preeklampsija med nosečnostjo),
  • določeni biomarkerji v krvi (stalno povečane maščobe v krvi, povišan visokosenzitiven CRP, povišan Lp(a), apoB).


 Ob prebiranju teh seznamov se marsikdo prestraši, vendar je prav, da pogledamo na zadevo z drugega zornega kota. Ravno s poznavanjem individualnih rizičnih dejavnikov smo lahko pozorni na lastno počutje in pravočasno izvajamo korake, ki nas ohranjajo čim dlje zdrave.

Celotni članek

Nazaj na seznam
Nazaj na vrh