Aristotel - zdravstveni center z dostopnimi storitvami
Obvestilo
Vam grozijo srčno-žilne bolezni?

Kaj so srčno-žilne bolezni?

Kaj so srčno-žilne bolezni?

Med splošno populacijo v Sloveniji in po vsem razvitem svetu so bolezni srca in ožilja vodilni vzrok smrti. Ta krovni izraz zajema širok spekter različnih bolezni, ki vzbujajo strah in pričakovanja. Vendar pa navsezadnje zahtevajo različne pristope k zdravljenju.

Katere bolezni veljajo za srčno-žilne

Katere bolezni veljajo za srčno-žilne

Izraz srčno-žilne bolezni zajema vsako bolezen, ki v prvi vrsti prizadene srčno-žilni sistem. Obstajajo »manj nevarne« bolezni, npr. visok krvni tlak in ateroskleroza; nato pa so tu resnejše bolezni, kot so srčni infarkt, možganska kap, venska tromboza (strdek), srčno popuščanje, hude motnje srčnega ritma in bolezni srčnih zaklopk. Prav te »manj nevarne« bolezni, kot sta visok krvni tlak in ateroskleroza, vodijo v razvoj in pojav resnejših srčno-žilnih obolenj.

Ste ogroženi zaradi srčno-žilne bolezni?

Ste ogroženi zaradi srčno-žilne bolezni?

Najbolj ogroženi za razvoj srčno-žilnih bolezni so starejši posamezniki ter tisti z več pridruženimi boleznimi. Razvoj srčno-žilnih bolezni je pri vsakem posamezniku različen, saj ima vsak svoj edinstven nabor dejavnikov tveganja, ki lahko pospešijo nastanek srčno-žilnih bolezni.

Najpogostejši dejavniki tveganja so:

  • povišan krvni tlak (arterijska hipertenzija),

  • kajenje,

  • povišane ravni krvnega holesterola (hiperlipidemija, hiperholesterolemija),

  • sladkorna bolezen (diabetes mellitus),

  • družinska anamneza srčno-žilnih bolezni (moški <55 let, ženske <65 let),

  • debelost.

Poleg najpogostejših dejavnikov tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni lahko vplivajo tudi:

  • metabolni sindrom (kombinacija vsaj treh od naslednjih stanj: povečana obseg pasu, povišane trigliceride v krvi, povišan krvni tlak, povišan krvni sladkor, nizka raven HDL-holesterola),

  • kronična ledvična bolezen,

  • kronične avtoimunske bolezni (psoriaza, revmatoidni artritis, lupus, HIV/AIDS),

  • nekatere ginekološke bolezni (prezgodnja menopavza – pred 40. letom starosti, preeklampsija),

  • določeni krvni biomarkerji (vztrajno povišane maščobe v krvi, visok hs-CRP, povišana raven Lp(a), apoB).

Marsikdo se ob branju tega seznama prestraši – kar je do neke mere tudi prav –, a pomembno je, da problem obravnavamo tudi z drugega vidika. Prav z razumevanjem posameznih dejavnikov tveganja lahko ostajamo pozorni na svoje zdravje ter pravočasno sprejemamo ustrezne ukrepe, da ostanemo zdravi čim dlje.

Celoten članek



Nazaj na seznam
Nazaj na vrh