Svetovni dan fizioterapije, ki ga vsako leto 8. septembra obeležujemo na pobudo mednarodne organizacije World Physiotherapy, opozarja na pomembno vlogo fizioterapije pri ohranjanju zdravja, funkcionalnih sposobnosti in kakovosti življenja. V letu 2026 je posebna pozornost namenjena vlogi fizioterapije in telesne dejavnosti pri preprečevanju in obvladovanju bolezni srca in ožilja ter možganske kapi. V ospredju so pomen rednega gibanja, zmanjševanje časa, preživetega sede, ter varna in posamezniku prilagojena telesna vadba. Telesna dejavnost namreč pomembno prispeva k ohranjanju zdravja in samostojnosti v vseh življenjskih obdobjih.
Pomen preventive je še posebej izrazit pri nenalezljivih boleznih, ki predstavljajo enega največjih javnozdravstvenih izzivov. Gre za dolgotrajna zdravstvena stanja, ki se pogosto razvijajo postopoma skozi več let. Med najpogostejše sodijo bolezni srca in ožilja, rak, kronične pljučne bolezni ter sladkorna bolezen tipa 2. Njihovo breme je veliko, saj je leta 2021 zaradi nenalezljivih bolezni umrlo 43 milijonov ljudi, med njimi 18 milijonov pred 70. letom starosti.
Na nastanek in razvoj številnih nenalezljivih bolezni pomembno vplivajo življenjske navade in okoljski dejavniki. Med ključnimi dejavniki tveganja so telesna nedejavnost, kajenje oziroma izpostavljenost tobačnemu dimu, nezdrava prehrana, škodljiva raba alkohola in onesnaženost zraka. Njihovi učinki se lahko kažejo v povišanem krvnem tlaku, neugodnih vrednostih krvnega sladkorja in holesterola ter čezmerni telesni masi oziroma debelosti. Ker je na številne od teh dejavnikov mogoče vplivati, imajo zgodnja preventiva, zdrav življenjski slog in redna telesna dejavnost pomembno vlogo pri zmanjševanju tveganja za razvoj bolezni.
Fizioterapija ni pomembna samo po poškodbi
Fizioterapija ni pomembna samo po poškodbi
Fizioterapijo pogosto povezujemo predvsem z okrevanjem po poškodbah ali operativnih posegih, vendar je njena vloga precej širša. Fizioterapevti sodelujejo tudi pri preprečevanju bolezni, zmanjševanju dejavnikov tveganja ter obravnavi ljudi z že prisotnimi zdravstvenimi težavami. Njihov pristop temelji na oceni posameznikovih sposobnosti in potreb ter spodbujanju varnega, aktivnega življenjskega sloga.
Pri ljudeh s povečanim tveganjem za bolezni srca in žilja lahko fizioterapevt oceni sposobnost gibanja in izvajanja telesne vadbe ter na tej podlagi pripravi varen in individualno prilagojen program. Pomemben cilj je postopno vključevanje redne telesne dejavnosti v vsakdanje življenje in oblikovanje navad, ki jih je mogoče ohranjati dolgoročno. Fizioterapevtska obravnava vključuje tudi podporo pri spremembah življenjskega sloga, izobraževanje o preprečevanju nadaljnjih zdravstvenih težav ter prepoznavanje opozorilnih znakov, ob katerih je potrebna nadaljnja zdravstvena obravnava.
Pomemben del preventive in obravnave predstavlja ustrezno izbrana telesna vadba. Aerobna vadba izboljšuje telesno pripravljenost in omogoča lažje opravljanje vsakodnevnih dejavnosti z manj utrujenosti in zadihanosti. Vadba proti uporu krepi mišice in s tem olajšuje gibanje ter izvajanje vsakodnevnih opravil. Vaje za gibljivost pomagajo ohranjati ustrezno gibljivost in zmanjševati mišično zategnjenost, vaje za ravnotežje pa prispevajo k večji stabilnosti in zmanjšujejo tveganje za padce.
Po možganski kapi se rehabilitacija nadaljuje z gibanjem
Po možganski kapi se rehabilitacija nadaljuje z gibanjem
Fizioterapija ima pomembno vlogo pri okrevanju po možganski kapi, saj se številni posamezniki po njej srečujejo z različnimi omejitvami gibanja in zmanjšano sposobnostjo samostojnega opravljanja vsakodnevnih dejavnosti. Pogoste so težave s hojo in ravnotežjem, zmanjšana gibljivost in mišična jakost rok ter nog, slabša telesna pripravljenost, utrujenost, mišična napetost in bolečine.
Fizioterapevtska obravnava je usmerjena v izboljševanje oziroma ponovno pridobivanje funkcionalnih sposobnosti. Z ustrezno izbrano terapevtsko vadbo posameznik izboljšuje gibljivost, mišično jakost, ravnotežje in telesno pripravljenost ter se ponovno uči hoje. Pomemben del rehabilitacije je tudi vadba dejavnosti, ki jih potrebuje v vsakdanjem življenju, na primer vstajanja s stola, oblačenja, hoje in uporabe rok pri različnih opravilih. Cilj takšne obravnave je doseči čim večjo stopnjo samostojnosti, omogočiti vračanje k vsakodnevnim dejavnostim ter izboljšati kakovost življenja.
Rehabilitacija se običajno začne že v zgodnjem obdobju po možganski kapi, ko je zdravstveno stanje posameznika stabilno. V proces okrevanja je vključen interdisciplinarni zdravstveni tim, v katerem poleg fizioterapevtov in zdravnikov sodelujejo tudi medicinske sestre, delovni terapevti, logopedi, psihologi, socialni delavci ter drugi zdravstveni strokovnjaki. Ker so posledice možganske kapi in potek okrevanja pri vsakem posamezniku različni, mora biti rehabilitacija prilagojena njegovim sposobnostim, potrebam in zastavljenim ciljem.
Manj sedenja in več gibanja v vseh življenjskih obdobjih
Manj sedenja in več gibanja v vseh življenjskih obdobjih
Telesna dejavnost je pomembna v vseh življenjskih obdobjih, saj njeni učinki presegajo zgolj izboljšanje telesne pripravljenosti in mišične zmogljivosti. Redno gibanje zmanjšuje tveganje za bolezni srca in žilja, možgansko kap, sladkorno bolezen in nekatere vrste raka ter pomaga pri preprečevanju debelosti. Ugodno vpliva tudi na duševno zdravje, razpoloženje in kakovost spanja. Pri otrocih podpira zdravo rast in razvoj, starejšim pa pomaga ohranjati samostojnost ter zmanjšuje tveganje za padce. Koristi se kažejo tudi pri delovanju možganov, saj telesna dejavnost podpira spomin, pozornost in sposobnost razmišljanja.
Za doseganje pozitivnih učinkov ni pomembna samo organizirana športna ali vadbena dejavnost. K dnevni količini gibanja prispevajo tudi hoja, gospodinjska opravila, igra in druge vsakodnevne aktivnosti. Po drugi strani je dolgotrajno sedenje povezano z večjim tveganjem za razvoj nenalezljivih bolezni, zato je priporočljivo čas sedenja omejevati in ga čim pogosteje nadomeščati z različnimi oblikami gibanja.
Priporočena količina telesne dejavnosti se razlikuje glede na starost. Odraslim se priporoča od 150 do 300 minut aerobne telesne dejavnosti na teden, poleg tega pa naj vsaj dva dni tedensko izvajajo vaje za krepitev mišic. Otroci in mladostniki naj bodo telesno dejavni približno 60 minut dnevno. Pri starejših odraslih je poleg aerobne dejavnosti in krepitve mišic pomembna tudi vadba ravnotežja, ki naj jo izvajajo približno trikrat tedensko.
Pri načrtovanju telesne dejavnosti je treba upoštevati sposobnosti in zdravstveno stanje posameznika. Fizioterapevt lahko svetuje, kako vadbo izvajati varno in kako postopoma doseči priporočeno raven telesne dejavnosti. To je še posebej pomembno za posameznike, ki zaradi zdravstvenih težav težje izvajajo telesno dejavnost, saj jim individualno prilagojena vadba omogoča varnejše vključevanje gibanja v vsakdanje življenje.
Viri članka:
Viri članka:
Viri članka:
Viri:
World Physiotherapy. (2026). World Physiotherapy. https://world.physio/