Kaj je Parkinsonova bolezen?
Parkinsonova bolezen je druga najpogostejša nevrodegenerativna motnja, ki prizadene dva do tri odstotke populacije, starejše od 65 let. Izguba nevronov v črni substanci, ki povzroča pomanjkanje dopamina v možganih, je nevropatološki znak Parkinsonove bolezni. Čeprav njen vzrok ostaja neznan, mnogi raziskovalci verjamejo, da bolezen izvira iz interakcije med genetskimi in okoljskimi dejavniki, ki vodijo v progresivno degeneracijo nevronov v občutljivih predelih možganov. Gre za bolezen, ki ne prizadene samo bolnikov, temveč tudi njihove bližnje. Bolezen vpliva na kvaliteto življenja na psihofizični in socialni ravni, zato je dobro, da jo čim prej prepoznamo in začnemo z zdravljenjem.
Nevrološke motnje predstavljajo glavni vzrok invalidnosti po vsem svetu, pri čemer se pojavnost Parkinsonove bolezni povečuje hitreje kot pri drugih nevroloških boleznih. Ta naraščajoča prevalenca je posledica izboljšanih metod za zaznavanje in diagnosticiranje Parkinsonove bolezni, večje ozaveščenosti o tej bolezni, starajoče se populacije, daljše pričakovane življenjske dobe in morda večje okoljske izpostavljenosti, povezane z industrializacijo. Parkinsonova bolezen je redka pri posameznikih, mlajših od 50 let, in se pojavlja vse pogosteje s starostjo, pri čemer doseže vrhunec med 85. in 89. letom starosti. Parkinsonova bolezen je pogostejša pri moških (razmerje med moškimi in ženskami je 1,4:1,0).
Klinični znaki in simptomi Parkinsonove bolezni
Klinični znaki in simptomi Parkinsonove bolezni
Parkinsonovo bolezen najpogosteje povezujemo z motoričnimi simptomi, ki se običajno začnejo na eni strani telesa in nato v nekaj letih vplivajo na kontralateralno stran. Med najpogostejše motorične simptome uvrščamo bradikinezijo, tremor v mirovanju, mišično togost, motnje hoje, posturalno nestabilnost in distonijo. Pomemben del Parkinsonove bolezni so tudi nemotorični simptomi, ki se lahko pojavijo že več let pred motoričnimi simptomi, kar kaže na to, da se bolezen razvija postopoma in da so nemotorični simptomi pomemben zgodnji znak Parkinsonove bolezni. Med te spadajo zmanjšan občutek za vonj (hipozmija), zaprtje, kognitivne motnje, tesnoba in depresija pa tudi urinska inkontinenca, pretirano potenje in demenca.
Težave z ravnotežjem so zelo pogoste in v kombinaciji z upočasnjenim gibanjem, slabo telesno držo in motnjami hoje, se poveča tveganje za padce. Padci so pogostejši v napredovalih fazah bolezni in lahko povzročijo resne zaplete, kot so na primer zmanjšana kakovost življenja, nepokretnost, zlomi in celo smrt. Pojavijo se lahko tudi motorične blokade, pri čemer oseba obstoji na mestu in se ne more premakniti ter nadaljevati s hojo brez zunanje spodbude.
Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije
Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije
Osebe s Parkinsonovo boleznijo se ne soočajo le z bolezensko specifičnimi simptomi, kot so bradikinezija, togost in tresenje, temveč tudi s starostnimi spremembami in z upadom telesnih sposobnosti, morda v večji meri kot nevrološko normalni odrasli.
Svetovna zdravstvena organizacija svetuje, da naj zdravi odrasli kot tudi odrasli z zmanjšano zmožnostjo za znatne koristi za zdravje izvajajo vsaj 150-300 minut zmerno intenzivne ali vsaj 75-150 minut visoko intenzivne aerobne telesne dejavnosti na teden oziroma enakovredno kombinacijo telesne dejavnosti obeh intenzivnosti. Poleg tega se priporoča, da vsaj dvakrat na teden izvajajo vaje za mišično moč in vzdržljivost zmerne do večje intenzivnosti, ki vključujejo večje mišične skupine. Za odrasle po 65. letu starosti pa je priporočljivo, da vsaj trikrat tedensko v svojo telesno dejavnost vključijo še vaje za ravnotežje. Za dodatne koristi za zdravje in zmanjšanje dejavnikov tveganja se priporoča več kot 300 minut zmerno intenzivne ali več kot 150 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden.
Priporočila svetovne zdravstvene organizacije
Pomembno je poudariti, da je vsaka telesna dejavnost boljša kot nedejavnost, četudi osebe ne dosežejo navedenih priporočil. Posamezniki naj začnejo z manjšo količino telesne dejavnosti in postopoma povečujejo njeno pogostost, intenzivnost in trajanje. Telesna dejavnost ne predstavlja večjih tveganj za zdravje, kadar je prilagojena telesnim zmožnostim in zdravstvenemu stanju; takrat so koristi za zdravje večje kot sama tveganja. Pred začetkom pa se je potrebno posvetovati z zdravstvenim strokovnjakom ali strokovnjakom za telesno dejavnost, da pomaga določiti primerno vrsto in količino telesne dejavnosti.
Kateri so pozitivni učinki redne telesne dejavnosti in vadbe?
Kateri so pozitivni učinki redne telesne dejavnosti in vadbe?
Nova spoznanja na področju nevroznanosti glede učinkov vadbe na nevroplastičnost in nevroprotekcijo možganov proti nevralni degeneraciji kažejo, da lahko intenzivni program vadbe izboljša delovanje možganov pri osebah z nevrološkimi motnjami.
Dolgoročno ohranjanje telesne funkcije pri osebah s Parkinsonovo boleznijo je pomembno za upočasnitev napredovanja bolezni in starostno povezano upadanje. Terapevtske intervencije fizioterapije in vadbe dolgoročno koristijo osebam s Parkinsonovo boleznijo, saj imajo potencial za izboljšanje učinkovitosti farmakološkega zdravljenja ter upočasnitev napredovanja bolezni. Primerna telesna dejavnost izboljša motorične simptome, kot so bradikinezija, hoja in sposobnost obračanja, ter blaži nemotorične simptome, kot so kognitivne težave, motnje spanja, motnje razpoloženja in senzorične težave.
Za preprečevanje in izboljšanje simptomov Parkinsonove bolezni se svetujejo hoja, kolesarjenje, ples, vadba na tekalni stezi, taj či, joga in vadba za moč. Vzdržljivostna vadba pri Parkinsonovi bolezni pozitivno vpliva na telesno pripravljenost, ravnotežje, hitrost hoje, motorično funkcijo, kakovost življenja in pogostost padcev. Vadba za moč je povezana z izboljšanjem kardiometabolnih dejavnikov tveganja, manjšim tveganjem za razvoj funkcionalnih omejitev ter nižjo stopnjo vseh vzrokov smrtnosti. Z njo učinkovito povečujemo kostno maso ter moč specifično obremenjenih kosti. V primerjavi z drugimi vrstami vadbe je vadba za moč bolj učinkovita pri zmanjševanju izgube mišične moči in kostne gostote. Prav tako spodbuja pozitivne spremembe telesne sestave, povečuje pusto telesno maso in zmanjšuje maščobno maso.
Kaj svetujemo?
Kaj svetujemo?
Zaradi progresivne narave Parkinsonove bolezni, ki se dodatno poslabša s starostnim upadom funkcionalnih sposobnosti, je potrebna redna telesna vadba v vseh življenjskih obdobjih. Številne študije potrjujejo ugodne učinke telesne dejavnosti in vadbe na vse telesne sisteme. Obravnava oseb s Parkinsonovo boleznijo zahteva multidisciplinaren pristop, v katerega se vključujejo tudi kineziologi, ki s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami na področju gibanja in vadbe pripomorejo k izboljšanju kvalitete življenja oseb s Parkinsonovo boleznijo.